vabadust (vabadust) wrote,
vabadust
vabadust

Barselona, častj I. Obsčie vpečatleniá

Načnu seriú postov iz Barselony s obsčevo mneniá o gorode.

Barselonu mne rekamendavali, hvalili i reklamirovali kak navernoe ni odin drugoj gorod. Štož, vpečatleniá... raznye.





S odnoj storany - arhitekturno gorod dejstvitelno velikolepen. Ničem neustupaet krupnym stalicam Europy, na pri étom kompaktnee. A obsčaá zelěnostj goroda i horošie rešeniá po transportu delaút Barselonu priátnoj dlá peših progulok (privet zadyhaúsčimsá Moskve i Piteru!). Hoditj i lúbovaca možno beskonečno, edva li ne každym domom.

01

Gorod dejstvitelno očenj interesen. Kogda á planiroval otpusk, dumal na 1 a to i 2 dná sgonátj v sosednie goroda na vylazku (v časnosti rasmatrivalisj Sabadél i Žirona). Tak vot, nifiga. Na nedelú Barselona zahodit velikolepno, kudato esčě ottuda ehatj net ni želaniá ni vremeni. Otčasti éto vyzvano tem što ezdil á s mamoj, a éto neskolko zamedlálo isledovanie goroda. Tak što á neuspel naprimer vleztj na goru Tibidabo k Hramu Svátovo Serca - pažaluj glavnoe moě upusčenie. No v ostalnom - zakladyvajte nedelú na Barselonu smelo, osobeno esli vy, kak á, ne v lučšej fizičeskoj forme.

02

No s drugoj starany v Barselone á stalknulsá s takoj feeričnoj siestoj, ktoruú nevstrečal nigde bolee. Polnyj pofigizm i razpizdájstvo. Po krajnej mere v hostéle (o něm bude otdelno) i magazinah (vseh, krome krupnyh setevyh supermarketov). V magazine prodavec vpolne se možet žratj lavaš prámo na kasse, makaá evo v sous. On otvlečěca na minutu štob prinátj oplatu, vytret ruki o kakuúto sranuú trápku, vozjmět denjgi, otsčitaet te sdaču (razve što palcy neposlúnávit) i prodolžit kak ni v čěm nebyvalo žratj dalše. Vpervye takoe svinstvo vižu, daže v RF takovo nevstretiš.

03

Pri étom v celom gorod čistyj, kakovoto feeričnovo bardaka i pomojki á nevstretil. Pravda srazu otmeču - mašin po uborke ulic i "dvornikov" zdesj navalom, nigde stolko nevsrečal. Da, čisto, no skoree ot tovo što ubiraút, a ne ot tovo što negadát.
Transport - tema otdelnoj diskusii. Autobusami ezdil často i oni norm. Komfortnye, hodát očenj často, sravnitelno (s Germaniej naprimer) nedorogie. Odni plúsy, razve što na angliskom objávlenij net. Karty maršrutov estj na ostanovkah no 1 raz á vstretil vidimo staruú kartu v samom centre - ona razitelno otličalasj ot ostalnyh shem i o realnosti. Esčě paru raz na ostanovkah vstrečal shemu izmeneniá dviženiá opredelěnyh maršrutov poverh sobstveno polnoj karty. Á ponimaú, što dlá mesnyh žitelej éto važno, no dlá mená informativnosti bylo 0.

Na tramvae ezdil paru raz. Normalnyj europejskij tramvaj, ne lučše, ne huže. Predmet zavisti Noginsku i norma dlá krupnovo gorodu.


No vot metro - éto adovaá žestj. Hudšee iz vseh, gde á byl. Foto prosto dlá konstatacii fakta:

05

Delo v tom, što ventiláciá v metro formalno estj no ona gonáet tot že vozduh, neohlaždaá evo. Na stanciáh i v perehodah adovaá duhota i žara kak v bane. I éto v oktábre! Á neznaú,l mb oni otklúčaút kandišn vne leta, no éto ávno neopravdano. Daže v +17 na ulice v barselonskom metro nahodica nevozmožno. Dobavjte súda esčě daleko neprostuú navigaciú (odin raz nam prišlosj podnimaca na 6-7 éskalatornyh prolětok vertikalno vverh - už neznaú, byla li to kakaáto bašná ili my byli tak gluboko podzemlěj..). Karoče metro my izbegali kak tolko mogli. Hotá sami poezda - otličnye. V nih prohladno i komfortno + oni kuda bystree autobusu. No štob do nih dobraca nado paru krugov ada projti.

Iz ostalnovo. V Barselone vyávlen kakojto osobyj vid uličnovo iskustva:

06

Da, vsě tak i estj. Na stenu zdaniá (fenomen obnaružen tolko v samom centralnom centre) nakleivaúca žestánye banki. Ih krasát i nanosát bukvy, iz ktoryh i sostavláút slova i frazy. Ili snačala krasát i sostavláút, a potom už lepát, hz. No v centre taloe možna vstretitj na každoj ulice:

07

S étim hudožestvom nikak neboráca, banočnye frazy prám stali nacionalnym kataloskim (ispanskim?) vidom uličnovo iskustvu. Éto unikalno i kruto, žalko što rasprostraneno tolko v centre. Byvaút i bolee složnye struktury:

09

Vstrečaeca i neplohoe grafiti, často tože oficialnoe, v kačestve oformleniá magazina ispolzuemoe:

08

11

Malyj oficialnyj uličnyj art prisutstvuet tože vpolne sebe. K étomu esčě neraz.

10

Kstati, otdelnyj i vesjma neožidanyj minus Barselony - pogolovnoe nevladenie naseleniem angliskim. Daže v centre, daže vo vpolne se turističeskiorintirovanyh shopah vam edvali proiznesut zakončenuú frazu na hotá by gramatičeski korektnom angliskom. Tut pravda v raznyh shopah poraznomu, no vladenie liš zaučenym frazami á vstrečal. Esli že čelovek nerabotaet neposredstveno s turistami - on skoree vsevo angliskim nebude vladetj vobsče. Kakaáto užasnaá, prosto rázanskaá bezgramatnostj. I éto v razvitoj i (v celom) nášnoj Barselone, što v Ispanii primerno našemu Piteru analogično. Što tvarcia v provincii mne i predstavitj se strašno. Oni hotj v školu tam hodát?
No inogda i neobrazovanostj mass nemešae otdelnym ličnostám tvaritj prekrasnoe

12

Ispaniá okazalasj na peredovoj europejskoj borjby s členovreditelstvom v vide obrezaniá ženskij genitalij. Tut éto celaá kampaniá na ostanovkah, nezamečal podobnovo v drugih stranah, hotá naprimer v nemeckih SMI tema musirueca davno.

13

Spravedlivosti radi nado skazatj, mužskie obrezaniá (kak i vobsče vse korekcii genitalij) - varvarstvo nemenjšee. Éto vsě estj perežitok religii, a religii mesto v mogile istorii. Naskolko á ponimaú, členovreditelstvo protiv osobej mužskovo pola okazyvaet menjše negativnyh vliánij fiziologičeski, no fakta nasiliá i naneseniá travmy organizmu éto neotmenáet. Tak što strano što kampaniá napravlena isklúčitelno na devoček (hotá kanešno horošo što vobsče podnáli temu - v RF tože aktualno, privet Ičkerii i Dagestanu).

Otdelna fiška Barselony - separatizm. Katalonskij majdan zatánulsá i stal turističeskin atrakcionom vrode zatážnovo že stroitelstva Sagrada Familia. No éto neskolko neotmenáet aktualnosti idei. Esli vy zahatite uvidetj obsčenarodnoe, massovoe socialnoe dviženie - ežajte v Kataloniú. Ona prosto živět separatizmom, i ne bládskim doneckim i krymskim, a samym što ni na estj nastoásčim!
Katalanskie flagi i gerby tut na každom uglu.  Éti flagi i gerby - separatistskie:

14

Da, proávleniá staronikov Ispanii tože vstrečaúca, no oni v ávnom - po krajnej mere vizualno - menjšinstve. Polnovo edinstva tut net.

15

I nenado sčitatj separatizm čemto plohim. Moskoviá vedj tože estj produkt separatizma ot Zolotoj Ordy :) Važno neputatj separatizm s prostituciej (pri vsěm uvaženii k prostitutkam, zdesj sravnenie obraznoe). Katalunjá - éto ne ruskij "separatizm" na neruskih zemláh, éto dejstvitelno otdelnaá strana s obosnovanymi pretenziámi.

Delo v tom što ispanskie vlasti moralno ávno proigrali, no smogli uderžatj patovuú situaciú. Na každom šagu Katalunjá dyšit nezavisimostjú, no nikakovo prinuždaúsčevo faktora dlá eě priznaniá protiv Madrida net. Situaciá zamerla primerno v tom vide, kak bylo vo vremá poúsčih revolúcij v stranah Baltii pri raspade Sovka - tolko na bolee dolgij srok. T.e. moralno Katalunjá uže stala nezavisimoj i éto neizbežno, no oficialno éto "poka petuh neklúnet" nikto nepriznaet, usloviá nezavisimosti tože krajne prozračny.

16

Novoe pravitelstvo Ispanii balansiruet na grani vesjma umelo - nepovtoráet prestuplenij predydusčevo pravovo pravitelstva, ustroivševo represii posle referenduma, no s drugoj starany i neotpuskaet političeskij zaklúčěnyh i neidět na ustupki.
V Katalunje že vnovj pereizbrali separatistkuú partiú no dejstvuút menee naporisto, davá skoree postoánymi mirnymi akciámi i kulturoj. Separatizm uže stal turističeskoj fiškoj i na něm delaút denjgi. Kstati horošij primer dlá Ukrainy - tam uvy vsá socialnaá aktivnostj pohože zakončilasj, kak i progres vobsče. Éto pečalno, učityvaá nezavisimostj bolšej časti Ukrainy, imeno ona dolžna byla by zadavatj ton v separatistkoj kulture. Tak što ostaěca nam radovaca Katalunii.

A esčě á popal na demonstraciú sepov. Vobsče ožidal podobnoj aktivnosti v vyhodnye no krome gulánok s tancami v parke (ob étom potom) ničevo nenašěl. Demo okazalosj večerom četverga, už neznaú, privázano li éto ko dnú nedeli ili k date ili prosto tak. Mitingovali na Pl.Katalunji, kak nesložno dogadaca :)

17

Narodu - tjma. Mnogie s flagami svoej strany, s plakatami. Policii očenj malo, tusit gdeto po kraám plosčadi. Vidimo vse prevykli i realno revolúconoj aktivnosti neždut. Vsě mirno, čitaút stihi i reči, trebuút osvoboditj polit-zékov.

18

Interesno, v drugih gorodah Katalunji tože tak ili éto stoličnaá fiška?
Biznés kstati tože podtánulsá - vsákaá suvenirnaá meloč s simvolikoj dviženiá prodaěca v izobilii (na foto niže - kak raz larěk s nej, i k nemu fig protisnešsá!). I éto horošo - dviženie sponsirueca, a lúdi, v t.č. inostrancy uznaút lico Katalunji. Éto pravilno - strana estj strana, v sostav čevo by ona tam nevhodila. Te že nemcy vpolne osoznaút, v kakoj zemle oni živut. Sravnite naših neznaek iz psevdo-respublik policejskoj federacii, neimeúsčih predstavleniá ni o flage ni ob istorii svoej strany, negvará už začastuú o nevladenii ázykom.


19

Na étoj separatistkoj note na sědná - vsě :) Do novyh postov, slava Katalunji, geroám slava!

Tags: Барселона, Каталония
Subscribe
  • Post a new comment

    Error

    Anonymous comments are disabled in this journal

    default userpic

    Your IP address will be recorded 

  • 0 comments