О чём эта страничка, почему так + навигация

Итак, этот пост будет уникальным, потому что первым)) Его уникальность к тому же состоит в том, что он будет написан "нормальными русскими буквами" (как сказало бы 99% нашего населения). Поэтому я не ожидаю никакой мега-популярности этого блога. Большинство просто не поймут зачем и кому это нужно - и это нормально! Первая цель этого блога - показывать альтернативы.

Как это будет делаться?

Collapse )

"Poprobovali by oni tak v mečeti!"

Deržu pari, novaá akciá Petra Pavlenskovo byla prosto sledstviem spora. Ktoto sprosil, slabo li emu prodelatj nečto podobnoe moskovskoj akcii vo Francii. Nu Pětr pokazal, što neslabo.



Imho - stranoe dejstvie. Za takoe vpolne mogut posaditj, ili tovo huže - lišitj statusa beženca i otpravitj v RF. Povtor daže horoševo perfomansa - vsětaki povtor. Predydusčim perfomansam možna bylo apladirovatj stoá, zdesj že - kakaáto vtorosorsčina po otnošeniú k samomu sebe. Tak što inovo kak "na spor" predpoložitj nemogu.
Budem nadeáca, što s bezopasnoj časti Europy Petra za éto nevyšlút, i my vskore uvidim ponastoásčemu unikalnye, svežie i árkie akcii - v duhe Pavlenskovo.

Kultura stradaniá

Očerednoj kašmar rossijskoj statističeskoj realnosti - v prošlom učebnom godu v RF na urokah fizkultury pogiblo 211 učenikov.
Oficialnye cifry Minobrnauki.

Esli česno, neznaú daže, kak prokomentirovatj. Éto kakojto adovyj trash, kak takoe vobsče vozmožno? U nas nikovo nevolnuet smertnostj na dorogah i ot nizkovo kačestva žizni, éto ne novostj hotá tože strašno. No otkuda dve sotni trupov v školnyh sportzalah?! Naskolko nevnimatelno k učenikam nado otnosica, štoby oni umirali? Éto že ničem nelučše armii polučaeca.



Kstati, včitajtesj v text statji. Okazyvaeca, grup zdorovjá v rossijskih školah sčas nesusčestvuet (v moi vremena oni točno byli), a učitelá daže neznaút, kakie u detej diagnozy, i što delatj, esli štoto pojdět netak.
Ponátnoe delo, učitelá - ne mediki i razbiraca v boleznáh neobázany. No točno dolžny znatj, komu iz detej kakie nagruzki možno davatj. I umetj okazatj hotá by élementarnuú pomosč.

Ladno, éto pro trupy. A globalno: fizkultura v školah (i pročih učebnyh zavedeniáh) estj verh marazma.
 1.  Ona neprivivaet interesa k fizičeskomu samosoveršenstvovaniú. Ktoto iz učenikov lúbit football, ktoto - pryžki, a ktoto - bog tenisa. A ktoto vobsče v grobu vidal fizičeskuú aktivnostj ili prosto po sostoániú zdorovjá neprigoden k nej. Začem nam uroki fizkultury, gde vseh grebut pod odnu greběnku, zastavláá detej zanimaca tem, što im nenužno? Nahrena éta uravnilovka i normativy? Vmesto tovo štob datj každomu vozmožnostj zanimaca tem, što emu nravica i što u nevo polučaeca my smešivaem vsaeh v odnu kuču i udivláemsá, počemu daže sportivnym detám fizra kažeca tratoj vremeni. A už ostalnym - prosto stradaniem.
2. Ona sliškom zatratnaá. V každoj škole dolžen bytj sportzal, duš, kakaáto vozmožnostj na sezon plohoj pogody (katok ili lyžnaá trasa), kakojto stadion rádom... Začem? Ne samyj važnyj predmet žrět ogromnuú dolú búdžéta.
3. V programe mnogo nenužnovo. Stroevaá podgotovka naprimer v XXI veke nam začem? Kakoj časti učenikov ona ponadobilasj?
4. Učitelú táželo zanimaca s takim količestvom soveršeno raznyh detej, bolšinstvu iz kotoryh vsě éto nenužno.
5. V otsutstvii duša (a evo očenj často nebyvaet) - éto negigienično.
6. Ona razryvaet učebnyj denj i žrět lišnie časy (neputatj s razminkami meždu urokami - éto kak raz polezno).
7. Ona psihologičeski vredna. Fizičeski slabye učeniki často stanováca objektom nasmešek a to i travli. Opátj že - proklátaá uravnilovka.
8. Ona sozdaět lišnie traty v semejnyh búdžétah. Začem reběnku lyži esli kataeca on tolko čas v nedelú i to po prinuždeniú? Možet, emu nužnee begovuhi ili raketka?

Vyhod: otkaz ot fizkultury vobsče. Detám nužno datj vozmožnostj zanimaca v sekciáh po interesam (po suti, s étim u nas vsě itak neploho). Tak štoby každyj učenik byl pripisan k kakomuto sport-kružku (pri otsutstvii medicinskih protivopokazanij ili pisjmenovo otkaza roditelej). Susčestvuúsčie školnye sportzaly podeleny meždu étimi sekciámi (a polovina okazavšihsá nenužnymi - zakryta). A uže trenera sami v ramkah svoej raboty provodili by tolko neobhodimye normativy i sdavali by rezultaty odnomu otvetstvenomu čeloveku po škole, kotoryj imeno statistikoj i nadzorom i zanimalsá by.
Tak my:
a. Daěm detám zanimaca tem, što im nra ili nezanimca ničem pri soglasii roditelej.
b. Učityvaem individualnoe zdorovje každovo (treneru sekcii éto sdelatj namnogo prosče + kanešno nužny sekcii zdorovjá s kakojto élementarnoj atletikoj).
c. Susčestveno ékonomim na sportzalah, učiteláh
d. Osvoboždaem učebnye časy.
e. Lišaem učenikov psihologičeskovo diskomfortu.
f. Maximalno ubiraem élement prinudilovki.
g. Ékonomim semejnye búdžéty.

Éspoo

Sědná posmotrim Éspoo.
Éto vtoroj po veličine posle Helsinki gorod Finlándii i odnovremeno gorod-sputnik stolicy, vhodásčij narádu s Vantaa i Kauniajnenom v stoličnyj region. Takaá vot plotnostj. Zvučit diko, no perenaselěnosti soveršeno neosčusčaeca zdesj, vedj v tom že Éspoo "vsevo" 258 000 žitelej.
I, da vo vtoroj gorod Finlándii iz pervovo á prišěl peškom :) Za poldná metnulsá tuda i obratno. Hotá v Éspoo takim turističeskim makarom udalosj posmatretj tolko samuú úgozapadnup častj. Do centra á nedošěl, éto vesj denj topatj nado.
Nu ili nevyěbyvaca i vospolzovaca taki obsčestvenym transportom...
Nevariant karoče.

Vobsčem smotrim časticu Éspoo - odnu iz naibolee interesnyh vpročem.

81

Collapse )

Sovet da lúbovj

Germaniá nakonecto dokovylála do ravnopraviá - nesmatrá na mnogoletnee soprotivlenie CDU.

Оригинал взят у magesqueen в В Германии зарегистрировали первый однополый брак
Первая в Германии регистрация однополого брата состоялась в минувшее воскресенье в ратуше берлинского района Шенеберг. Свидетельство о заключении брачного союза получили 60-летний Бодо Менде (Bodo Mende) и 59-летний Карл Крайль (Karl Kreil). Они прожили вместе 38 лет и 19 октября 2002 года (также первыми в Берлине) узаконили гражданское партнерство.


Collapse )

Nezavisimostj Katalonii i Kurdistana

Itak, nam prihodica priznatj uspešnymi srazu dva referenduma o nezavisimosti!



1. Referendum v Katalonii, kotoryj sliškom aktivno pytaúca sorvatj vlasti Ispanii. Posmatrite naprimer na éto:


I éto - v Europe. Koroče gvará, vlasti Madrida ponáli, što referendum vstanet v storonu nezavisimosti Katalonii (hotá soc-oprosy daút vesjma neodnoznačnuú kartinu) i pristupili k represivnym netodam. Očenj obidno, što mesnaá policiá Katalonii povinovalasj ispanskim ukazam. Kak vsegda - policiá protiv naroda.
Nu a po suti što? Po suti ostaěca priznatj Kataloniú esli ne nezavisimoj to kak minimum okupirovanoj. T.k. éti policejskie vyhodki - ništo inoe kak okupaciá. Pri vsej neadekvatnosti pravitelstva Barselony im uže nevozmožno nesimpatizirovatj. Pravitelstvo Madrida i policiá prestupili čertu adekvatnosti. Daže v ostalnoj Ispanii, zavisimojj ot nalogovyh podaček iz Katalonii, uže zvučat golosa o protivopravnosti zapreta referenduma. Pravitelstvo Ispanii opozoreno niže nekuda.

Po suti že estj liš odin faktor mešaúsčij nezavisimsti - otnošeniá s Eurosoúzom. Delo v tom, što pri otdelenii strany ot gosudarstva-člena ES, strana automatičeski perestaět bytj v sostave ES. T.e. vsě ékonomičeskoe procvetanie Katalonii legko možet razrušica izza popytki evo spasti - takoj vot paradox. Katalonii v slučae (faktičeski uže sostoávšemsá) nezavisimosti priděca zanovo prohoditj vesj procés integracii v ES. V čěm nezainteresovana ni Kataloniá, ni sam ES.
Ksožaleniú normy ES tut marazmatičny celikom i polnostjú. Kogda Kataloniá (ili lúbaá drugaá strana) polučit taki nezavisimostj, ES polučit očerednoj krizis na rovnom meste. T.e. platěžesposobnaá storona estj, ona otvečaet vsem trebovaniám členstva v ES, no pri étom Es - sebe i Katalonii v ubytok, nesoglašaeca srazu že prinátj novoe gosudarstvo v sostav Soúza. Kakojto marazm.

Esli česno, posle vseh éti policejskih represivnyh mer, daže nevižu šansov, kak by Madrid mog by sohranitj Kataloniú v sostave Ispanii. Neumsnostj étih mer očevidna uže vsem, daže ispancam. Katalonskim nacionalistam daže nenužno piarica, za nih vsě sdelalo pravitelstvo Ispanii.

2. Kurdistan. Razdelěnaá strana, vekami borovšaásá za nezavisimostj. Ksčastjú teperj, pri polnoj neadekvatnosti irakskih vlastej, kurdskij region Iraka uže nezavisim defacto. Ostaěc liš priznatj nezavisimostj úridičeski, no na étom puti stoit kak Irak, taki i Turciá (vekami ugnetavšaá kurdov). Da i meždunarodnoe soobsčestvo negorit želaniem priznavatj itogi vpolne sbe legetimnovo refernuma.
Demokratiá? Net, neslyšal.

Itovo: v slučae kurdov net daže tovo sderživaúsčeco faktora členstva v finansovom soúze, što estj v katalonskom slučae. Edinstvenoe, što mešaet kurdskoj nezavisimosti - éto ublúdočnaá politika Turcii, Iraka i Irana.  Nesamyh adekvatnyh gosudarstv, mágko govorá. Dumaeca, meždunarodnomu soobsčestvu stoit zabitj na mnenie tureckij i iranskih diktatorov  i priznatj taki sostoávšejsá fakt - irakskij i sirijskij Kurdistan - estj nezavisimoe gosudarstvo. Delo liš za otdeleniem tureckoj česti Kurdistana ot Turcii.

Vybory v Germanii

Stali bole-mene izvesny rezultaty vyborov v FRG. Pečalnye vobsčemto.
CDU (Hristianskie Demokraty, partiá, v kotoruú vhodit Merkel) predskazuemo pobeždaet, no pokazyvaet s 33% hudšij rezultat posle poraženiá 1949 goda.
SPD (socialisty) s 20,6% - i hudšim rezultatom v istorii!
AfD (pravo-populisty, vsě bolee skatyvaúsčiesá k nacizmu) - tretjá po silam partiá s 13%, silno ulučšila svoj rezultat (ranjše ih vobsče v Bundestage nebylo).
- Die Linke (levye), FDP (liberaly) i Die Grüne (zelěnye) - po 9-10%. Tut razve što prirost u liberalov možna otmetitj.

Rezultaty esčě obnováca, kogda dosčitaút vsě, no v celom kartina ásna.

Itovo: pirova pobeda, po suti poraženie CDU i SPD (ot poslednih vobsče neožidal takovo provala, no tut skazyvaeca sravnitelnaí "levostj" Merkel, kotoraá vytaskivaet svoú partiú iz pravovo dna). V Berline načalisj anti-nacistskie demonstracii. V samoj AfD vobsče kritikuút uspešnostj svoej predvybornoj kampanii, sčitaá što mogli by lučše.

Vobsčem vsě grusno, no poka - ne katastrofa. Merkel ostaěca kanclerom. CDU budet stroitj koaliciú libo s SPD libo odnovremeno s zelěnymi i liberalami.

Što dumaete? Lično á nadeálsá na uspeh SPD. Prosto potomu što Merkel uže zasidelasj i nakopila sliškom bolšoj gruz nerešěnyh problem. Vot kstati lúbopytnaá statistika: okazyvaeca dolše Merkel v Europe na postu glavy gosudarstva sidát tolko diktatory RF, Belarusi i Turcii (počitajte statjú, tam i istoričeskoe sravnenie estj). Nezavidnaá kampaniá dlá nemeckovo kanclera!

Sam by golosoval za "Piratov" (neprošli v parlament) ili zelěnyh. Nebudem zabyvatj, što socialisty pravili sovmestno s CDU v prošlyj raz i tože priložili svoú ruku k nerešěnym problemam.